kavarna

Zasedela sem se v kavarni, kjer so plise zavese ravno prav senčile mojo mizo. Bila sem tak zelo utrujena, da se mi ni dalo prav nikamor, čeprav sem vedela, da imam še goro opravkov za urediti. Ampak nekako sem potrebovala nekaj časa, da se malce spočijem in morda naredim malce boljši načrt, kako bom vse skupaj naredila. Zunaj sije sonce, ampak tako zelo piha, da nisem najbolj zadovoljna, da sem tam.

Še dobro, da nisem omejena na čas, saj sem na poti do pošte zagledala tole prijetno kavarno, ki ima zelo lepe plise zavese in v trenutku pomislila na to, da potrebujem dobro kavo. Verjetno ne bi opazila ne kavarne in niti ne bi pomislila na kavo, če me ne bi te plise zavese tako presenetile. Pa niti ne vem, zakaj, morda bolj zaradi tega, ker plise zavese vseeno niso nekaj, kar pogosto vidim. So zelo lepe, kar je vsekakor privlačno, in ker nima tega nihče tukaj naokoli verjetno še bolj, padejo v oči kakor pa, če bi jih še kdo imel. 

Ko sem vstopila v kavarno, je bil ravno prostor, kjer je prijeten dvosed, tako prijeten kotiček pod sence, ki so jo delale plise zavese, da sem šla naravnost ta. Ko je prišla natakarica, sem naročila kavo, kakršno pijem in si poleg tega naročila še rogljiček in naravni pomarančni sok. Čeprav sem vse pojedla in popila v manj kot pol ure sem bila tam skoraj eno uro in še vedno mi ni bilo do tega, da bi kaj kmalu odšla. Prav zasedela sem se in ni se mi dalo nikamor več, čeprav me je čakalo še zelo veliko opravkov, ura je bila pa že dve popoldan. Ne vem, kako bom vse naredila, ampak vem, da bom in vem, da mi je tole počivanje v kavarni v senci, ki jo delala plise zavese, prav koristilo za okrepitev z energijo.…