elektroerozija

Nekaj časa nazaj smo se v proizvodnji znašli pred projektom, ki nam je povzročal kar nekaj težav. Zahteval je obdelavo kovin, kar nam je bilo sicer znano, saj smo s tem vedno delali. A kosi so bili res natančni, zahtevali detajle ter delo s tršimi kovinami. Zato smo hitro ugotovili, da razni standardni postopki in metode obdelave kovin ne bodo zadostovali. Rabili smo nekaj veliko bolj natančnega, konstantnega in nekaj, kar bi bilo kos tršim kovinam.

Tedaj pa je prišla na mizo prav posebna ideja, elektroerozija. Priznam, niti sanjalo se mi ni, za kaj gre. Že sama beseda se mi je slišala bolj kot kakšen naravni pojav, kot pa nekaj, kar se uporablja pri obdelovanju železa. A ostali so o tem vedeli veliko več. Gre za stroj, ki deluje z prav posebno iskro, ki doseže neverjetne temperature. Na ta način je mogoče zelo natančno izrezati praktično kakršen koli kos, ter tudi tiste trše kovine, vključno s titanom, do neke mere. 

To me je čisto šokiralo. Izkazalo se je, da je očitno elektroerozija nekaj resnega in prav poseben kos opreme. A težava je bila dostopnost. Nekaj takšnega ne bi bilo ravno najbolj poceni. A nadrejeni so nato videli, da bi imeli projektov, ki bi zahtevali tovrstno tehnologijo, kar nekaj. Ti projekti bi prav tako plačali veliko več, tako da bi se na dolgi rok lahko to precej izplačalo. 

Zato smo to na koncu res izvedli. Prav spomnim pa se tistih prvih občutkov, ko sem lahko videl, kako deluje elektroerozija v živo. To mi je bilo res nekaj fascinantnega. Celoten stroj je deloval kar preko računalniškega vodenja, tako da je bilo to precej natančno in predvsem konstantno. To je pomenilo, da smo lahko serijsko izdelovali tovrstne izdelke, oziroma kose, brez skrbi, da bi prišlo do odstopanj. Zato se je izkazalo, da je bil ta stroj za naše podjetje še kako profiten. …